APDEJT.si

Analitiki ugibajo, da so se ključni premiki v mednarodnih odnosih začeli leta 2007/8 z govorom Vladimirja Putina v Münchnu, kjer je izpodbijal zahodno premoč. Sledile so ruske vojaške intervencije v Gruziji ter globalna ekonomska kriza, ki so po mnenju nekaterih napovedali vzpon Kitajske. Medtem pa iz Moskve prihaja zahteva po novih predsedniških volitvah v Ukrajini, preden bi bil podpisan mirovni sporazum z Rusijo. Po mnenju nekdanjega analitika Cie Larryja Johnsona naj bi mirovni sporazum podpisal novi ukrajinski predsednik, izvoljen na splošnih volitvah, ne pa trenutni predsednik Volodimir Zelenski.

Izraelska vojska je napovedala "lokalne taktične premisleke" v vojaških dejavnostih v treh območjih Gaze za olajšanje dostave humanitarne pomoči, kar sledi mednarodnim pritiskom zaradi vse večjega števila smrtnih žrtev zaradi lakote. Medtem ko naj bi več kot 130 ljudi umrlo od lakote, kamioni s hrano čakajo na meji. Poleg tega jemenski Huti napovedujejo četrto stopnjo eskalacije svojih operacij proti Izraelu, s čimer podpirajo Palestince v Gazi, ki se po njihovih besedah že dolgo soočajo z krivico.

Kitajska je izrazila odločen nasprotovanje načrtovanemu srečanju med češkim predsednikom Petrom Pavlom in tibetanskim duhovnim voditeljem Dalajlamo, ki naj bi potekalo v Indiji. Po napovedi srečanja se je Peking odzval z močno kritiko.

Tajska in Kambodža sta se dogovorili o "takojšnjem in brezpogojnem prekidu ognja", ki je začel veljati v ponedeljek ob polnoči. Dogovor je bil dosežen po večdnevnih spopadih, ki so terjali najmanj 35 življenj in povzročili razselitev okoli 260.000 ljudi. Sestanek, ki je potekal pod posredovanjem malezijskega premierja Anwarja Ibrahima, je bil označen kot pomemben korak k miru. V nekaterih poročilih je bila omenjena tudi vloga Donalda Trumpa pri doseganju dogovora.

Glavna urednica medijske skupine "Rusija sevodnja" in Sputnika, Margarita Simanjon, je izpostavila zgodovinsko nevarnost stopanja proti Rusiji. Spomnila je na propad močnega Hazarskega kaganata, ki je po njenih besedah izginil z zemljevida, potem ko se je zoperstavil Rusiji. Izjava naj bi bila naslovljena tudi na ukrajinskega predsednika Zelenskega.

Britanski premier Kir Starmer je prekinil svoj poletni dopust in namerava prihodnji teden sklicati nujno sejo vlade za obravnavo situacije v Gazi. Finančni časnik, sklicujoč se na vire z Downing Streeta, poroča, da se vodstvo Velike Britanije odziva na vse večje pritiske glede dogajanja v regiji.

Odnosi med Rusijo in Azerbajdžanom so se po vrsti incidentov drastično poslabšali. Glavni povod naj bi bilo aretacija sedmih azerbajdžanskih državljanov v Jekaterinburgu v sklopu preiskave mafijskih umorov. V nepričakovanem preobratu naj bi se Armenija in Azerbajdžan združila, da bi zmanjšala ruski vpliv v kavkaški regiji, kar kaže na skupno strategijo proti ruskemu predsedniku Putinu.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je danes opozorila, da je stopnja neuhranjenosti v Pojasu Gaze dosegla alarmantno raven. Organizacija je izpostavila, da je "namerno blokiranje" humanitarne pomoči terjalo življenja številnih prebivalcev območja.

Nemška zvezna dežela Bavarska je bila včeraj prizadeta močne nevihte s hudourniškimi nalivi, grmenjem, plazovi in celo sneženjem na višje ležečih območjih. V neurju je umrl enajstletni deček, poplavljene so bile hiše in ceste. Nemška meteorološka služba (DWD) napoveduje obilne padavine vse do torka, še posebej v Alpah in predalpskem pasu.

Nizozemska je prvič v svoji zgodovini Izrael označila za državo, ki predstavlja varnostno grožnjo. Odločitev temelji na najnovejšem poročilu nizozemske agencije za boj proti terorizmu (NCTV).

Minister za evropske integracije Nemanja Starović je napovedal, da naj bi Srbija konec septembra dobila prvo priložnost za odprtje Klasterja 3 v okviru pogajanj z Evropsko unijo. To pomeni možnost premika v pristopnih pogajanjih po štirih letih stagnacije pri odprtju novih pogajalskih poglavij.

Nemški kancler Friedrich Merz je v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem pozval k nujnemu dostavljanju humanitarne pomoči lačnemu civilnemu prebivalstvu v Gazi. Njegov kabinet je poudaril pomen takojšnje oskrbe prebivalcev.

Avstrijska zunanja ministrica je potrdila, da Avstrija zaradi ruskih groženj in hibridnega vojskovanja razmišlja o opustitvi politike nevtralnosti. Kot je pojasnila, Rusija že dlje časa vodi hibridni vojno proti Evropi z uporabo kibernetskih napadov, sabotaž in dezinformacijskih kampanj. Avstrijska vlada je pripravljena na javno razpravo o morebitnem pristopu k Natu, s čimer bi zavrnila nevtralni status, predvsem v luči ruske vojne v Ukrajini.

Ob obletnici premirja v korejski vojni je severnokorejski voditelj Kim Jong Un izrazil prepričanje v zmago svoje države v "antiimperijalističnih in proti-ameriških" bitkah. To sporočilo je bilo objavljeno preko državne tiskovne agencije KCNA.

Jordanija in Združeni Arabski Emirati so s skupno tremi letali, dvema jordanskima in enim iz ZAE, uspešno spustili 25 ton humanitarne pomoči v Gazo. Pomagali so s padali v palestinsko regijo, ki se sooča s pomanjkanjem hrane in podhranjenostjo. Ta zračna pošiljka je bila prva tovrstna v več mesecih, kot je sporočila jordanska vojska.

Britanski premier Kir Starmer se bo med kratkim obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Škotski z njim sestal in razpravljal o načinih za končanje vojne v Ukrajini. Sestanek naj bi potekal v luči odprtja novih igralnih površin v Škotski, ki jih je slavnostno odprl predsednik Trump.

Šef urada ZN za humanitarne operacije, Tom Fletcher, je pozdravil odločitev Izraela o odprtju varnih kopenskih poti za humanitarne konvoje v Gazo. Poudaril je, da si bodo Združeni narodi prizadevali, da bi pomoč dosegla čim več ljudi v Gazi.

Jordanija in Združeni Arabski Emirati so začeli z zračnimi pošiljkami pomoči v Gazo, pri čemer so s padobrani spuščali pakete s hrano za Palestince. Kljub začetku teh prizadevanj pa ostaja odprto vprašanje o njihovi učinkovitosti.

Italijanski mediji poročajo o smrti 51-letnega državljana Srbije, ki je umrl v uličnem pretepu v kraju Pomigliano d'Arco blizu Neaplja. Incident se je zgodil okoli 3. ure zjutraj v provinci Kampanija.

Avstrijska ministrica za zunanje zadeve Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za pogovor o morebitnem opustitvi vojaške nevtralnosti Avstrije in pristopu k zvezi NATO. Poudarila je, da nevtralnost Avstrije ne bo zadostovala za zaščito pred grožnjami iz Rusije, čeprav ideja o vstopu v NATO ne uživa široke podpore v državi.